Nedelja, 15.junija 2025, za starejše gasilke PGD Borovnica ni bila čisto navaden dan. Po nekajmesečnih pripravah je prišel dan, ko smo nastopile na državnem gasilskem tekmovanju.
Ko se je zima poslovila in so dnevi postali daljši, smo začele s treningi. V maju je bilo pred nami tekmovanje v Logatcu, v juniju pa državna tekma. Ker je bil od jeseni kar dolg premor, smo bile na začetku okorne in kar malo negotove, kako bomo spet postale uigran team. Druga drugo smo spodbujale, učile, brale pravila in gledale posnetke tekem na youtubu. Zraven pa smo se prav dobro zabavale, spile kako kavo, izmenjevale kuharske in vrtnarske nasvete. Ko pa smo zaslišale povelje: »Enota za orodjem zbor!«, pa smo pozabile na vse drugo, razen na trojak, hidrant, cevi in ročnike. Tekale smo pred gasilnim domom, zvijale cevi, si hitele oblačiti opremo in ko je prišla tekma v Logatcu, smo odšle tja zelo pripravljene in samozavestne. Zmagale smo in rezultat nam je dal spodbudo, da smo najprej same pri sebi, potem pa tudi naglas pričele premišljevati, da udeležba na državni tekmi ne bo le izlet v Prlekijo, ampak da lahko posežemo tudi po najvišjih mestih. Sprva se nam je zdelo kar malo predrzno, ko pa smo na zadnji vaji pred tekmo naredile vajo brez napak in to v rekordnem času, smo naglas povedale, da bomo razočarane, če bomo manj kot desete.
Prišla je nedelja, zgodaj smo vstale, kar ni bilo težko, saj nam je trema malo kratila spanec. Z avtobusom, skupaj s PGD Drenov Grič – Lesno Brdo smo se odpeljali v Gorišnico. Napovedoval se je vroč dan. Ko smo prispeli na tekmovališče, je bilo sonce že visoko, vročina je puhtela od vsepovsod in kar težko je bilo natakniti čelade in zategniti pas, saj je bilo že brez tega neznosno vroče. Kurir nas je odpeljal do komisije A in naprej je šlo kot v sanjah; vse hitro in brez napak. Brez besed, kot predpisuje pravilnik, smo odšle s tekmovališča. Zunaj pa smo se objele in pogledale rezultate. Kar verjeti nismo mogle- tretje. Ja, eno uro je tlelo upanje, potem pa smo za eno samo točko zdrsnile na četrto mesto. Ne smem reči, da nismo bile razočarane. Ko pa sta nam predstavnica zveze Vrhnika in predstavnik Notranjske regije čestitala in nam povedala, da smo najboljše v regiji, našemu veselju in ponosu ni bilo konca. Ko smo čakale na podelitev priznanj, nas je pozdravila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar.
Sledila je razglasitev rezultatov. Na stadionu se je zbrala nepregledna množica gasilcev. Po pozdravnih govorih je sledila podelitev priznanj. Tudi naša desetina je prejela nagrado za četrto mesto. Ob koncu smo ob koračnici vojaškega orkestra odkorakali s stadiona.
Dolg dan je bil za nami. Hitro smo odšle do avtobusa in ob sproščenem klepetu še same nismo vedele, kdaj smo prišli na Drenov Grič. Tam so avtobus sprejeli z mokrimi gasilskimi častmi. Sledila je še vožnja domov, fotografiranje pred domačim gasilskim domom in dneva, ki smo ga tako čakale, ni bilo več. Ostal pa je lep, nepozaben spomin na vroč dan, ko smo premagale 34 ekip iz vse Slovenije in, upam si trditi, predvsem same sebe.
